Program na področju kmetijstva, januar 2021

KMETIJSTVO

S svojim delovanjem se bomo aktivno zavzemali za ohranjanje slovenskega podeželja. V duhu trajnostnega razvoja bomo delovali v smeri zaščite kulturne krajine. Pri tem je ključno na podeželju zadržati mlade in jim ustvariti lokalna delovna mesta. Ustvariti je treba pogoje, ki bodo privlačni tudi za mlade iz urbanega okolja. Rešitev vidimo v reorganizaciji kmetijske proizvodnje, ki bo usmerjena v trajnostno proizvodnjo in povečanju stopnje samooskrbnosti Slovenije. V ta namen je treba razširiti trg z domačimi izdelki, ki bodo našli svoj prostor v vseh trgovinah z živili in ne samo na vaških tržnicah. Ustvariti je treba mrežo prodajaln z lokalno pridelano hrano. Kmetijstvo v Sloveniji naj še naprej temelji na malih in srednjih zasebnih oz. družinskih kmetijah, ki bodo vpete v sistem sodobnega zadružništva.

Za doseganje podnebnih ciljev, bomo spodbujali rast deleža pridelave živil rastlinskega izvora, ki so namenjena neposredno ljudem in ne kot krma domačih živali. S tem bomo povečali prehransko samooskrbnost Slovenije in prispevali k bolj odgovornemu načinu prehranjevanja. Na področju živinoreje bomo spodbujali kmetovalce k čim bolj humanemu ravnanju in čim širši uporabi proste paše in drugih oblik ekstenzivne proizvodnje. Naša prizadevanja bodo namreč usmerjena v zaščito živali, tako domačih kot divjih, ki so pogosto žrtve političnega preigravanja, namesto da bi se jim zagotovilo sobivanje z ljudmi. Spodbujamo razvoj ekološkega kmetijstva, ki je jedro naše kmetijske politike. Ob tem bomo delovali proti stihijskemu uvajanju GSO v kmetijsko proizvodnjo in v smeri opuščanja agrokemičnih sredstev, ki so fitofarmacevtska samo po svojem imenu, ne pa po naravi.

EKOLOGIZACIJA KMETIJSTVA

Prizadevali si bomo za povečevanje deleža ekološkega kmetovanja. Razvoj kmetijstva je treba decentralizirati in spodbujati lokalno pridelavo in trženje. Javne ustanove, kot so bolnišnice, šole, DSO ipd. se morajo zavezati k oskrbi z ekološko in lokalno pridelano hrano, saj se bo s tem zagotovilo stabilno povpraševanje po tovrstni hrani in izboljšalo zdravje oskrbovancev. Stremeli bomo k čim manjši uporabi agrokemičnih sredstev. Razvojna sredstva je treba preusmeriti za nadaljnji razvoj ekoloških metod pridelave hrane, k čemur bi pripomogle ciljno naravnane državne subvencije. Na vseh stopnjah kmetijskega izobraževanja bomo uvedli obvezen program ekološko kmetovanje.

REFORMA KMETIJSKE POLITIKE

Država mora s svojimi finančnimi mehanizmi podpreti ekološko pridelavo in odtegniti podporo intenzivnim oblikam proizvodnje zlasti v živinoreji. Uporaba antibiotikov v intenzivni živinoreji in pesticidov pri vzgoji krmnih rastlin ogroža tako ekosisteme kot zdravje ljudi. Pri reformi »skupne kmetijske politike« EU si je treba izboriti, da se bodo kmetijske subvencije preusmerile od intenzivnega kmetijstva k ekološkemu. Javna sredstva je treba namenjati za ohranjanje biotske pestrosti, zaščito tal in podnebja ter dobro počutje domačih živali. Subvencije je treba deliti bolj pravično oz. jih nameniti malim in srednje velikim kmetijam oz. podjetjem, ki zavestno vzdržujejo kulturno krajino in prispevajo k trajnostnemu gospodarjenju.

OHRANJANJE BIOTSKE PESTROSTI

Zavzemali se bomo za boljšo promocijo biotske pestrosti, saj večje število izbranih sort in pasem zagotavlja kakovostnejšo proizvodnjo in prispeva k ohranjanju okolja. Smo proti patentiranju sort in pasem, saj se z njim ustvarjajo monopoli posameznih kmetijskih družb in multinacionalnih korporacij. Od slednjih postajajo kmetje vse bolj odvisni, kar vodi k zgubljanju tradicionalnih sort in pasem in posledično k vedno manjši biotski pestrosti okolja. Pretirana selektivnost sort in pasem kot posledica patentiranja pogosto vodi k zmanjševanju odpornosti organizmov in zato v vse večjo uporabo agrokemičnih sredstev. Dostopnost tradicionalnih sort in pasem je pogoj za razvoj lokalne proizvodnje malih srednje velikih kmetij in dviguje stopnjo samooskrbnosti lokalnega prebivalstva, vključno z vrtičkarji. Človekova pravica do hrane ne sme postati talec povečevanja dobička korporacij.

ZMANJŠEVANJE KEMIZACIJE KMETIJSTVA

Eden glavnih vzrokov aktualnega izumiranja vrst je industrijsko kmetijstvo. Kemizacija proizvodnje, prekomerno gnojenje, monokulture, intenzivna raba zemljišč ipd. uničujejo naravne habitate. Uporabo agrokemičnih sredstev je treba nemudoma drastično zmanjšati z učinkovito prepovedjo uporabe najbolj strupenih pripravkov in spodbujati okolju prijaznejšo kmetijsko proizvodnjo. Zaostriti je potrebno postopke odobravanja pesticidov z večjim uveljavljanjem previdnostnega načela za zaščito žuželk, zlasti čebel. Kmetom je treba omogočiti dostop do strokovnega svetovanja o alternativnih načinih kmetovanja brez uporabe pesticidov. Kmetovalcem je treba ozavestiti pomen mejnic in ekstenzivnega upravljanja s travniki.

ZAŠČITA TAL PODTALNICE

Izboljševanje kakovosti tal je temelj za trajnostno pridelavo hrane. S humusom bogata tla omogočajo večji ponor CO2 iz ozračja, omogočajo hitrejšo rast in večjo odpornost rastlin, boljši hektarski donos in povečujejo biotsko pestrost. Zahtevamo nacionalno strategijo zaščite tal, ki bo vključevala nadzor nad erozijo, zmanjševanje zbijanja in zakislevanja in evtrofikacijo tal, spodbujanje pašne živinoreje in večji nadzor nad polivanjem gnojnice. Slednje predstavlja v Sloveniji velik problem zaradi razširjenosti intenzivne hlevske živinoreje. Tudi pri malih kmetijah, ki ne dosegajo pogojev za subvencioniranje kmetijstva s sredstvi EU je treba doseči uporabe gnojničnih jam. Na kmetijsko intenzivnih območjih je treba vzpostaviti stalen monitoring nad kakovostjo podtalnice in površinskih voda, ki bo vključeval tudi nadzor nad vsebnostjo pesticidov, antibiotikov in hormonskih motilcev.

POŠTENA SVETOVNA TRGOVINA IN OKOLJSKA PRAVIČNOST

EU s svojo kmetijsko politiko subvencioniranja škoduje kmetijski proizvodnji držav v razvoju, ustvarja odvisnost tamkajšnjih kmetov in ogroža njihovo preživetje. S tem ustvarja pogoje za ohranjanje revščine. EU mora razviti takšno trgovino s kmetijskimi proizvodi, ki ne bo s svojimi dampinškimi cenami uničevala trgov držav v razvoju. Obstoječa kmetijska politika ne ogroža obstoj samo tujih kmetov, pač pa otežuje razvoj lastnega kmetijstva v svojih manj razvitih regijah. Prizadevali si bomo za prehransko pravičnost in prehransko suverenost na svetovni ravni. EU si mora prizadevati k uveljavljanju svojih kmetijskih standardov tudi v državah zunaj nje. Po drugi strani mora preprečevati uvoz kmetijskih proizvodov, ki niso skladni z okoljskimi in delovnimi standardi, ki veljajo v EU. Npr. načrtovani trgovinski sporazum Mercosur bi dodatno spodbudil krčenje brazilskega deževnega gozda za proizvodnjo mesa in hkrati ogrozil evropsko proizvodnjo, zato ga je potrebno zavrniti.

OMEJEVANJE UPORABE GSO

Prizadevali si bomo za proizvodnjo zdrave hrane brez uporabe GSO. Škoda, ki je povzročena z uhajanjem GSO v naravno okolje, mora biti poravnana po načelu »povzročitelj plača«. Poostriti je treba nadzor nad označevanjem izdelkov genskega inženiringa, vključno z živili živalskega izvora, ki so produkt krmljenja z GSO. Na evropski trg prihaja nova vrsta GSO (oljna repica in soja iz Severne Amerike), ki ne zahteva označevanja in testiranja na negativne posledice za okolje in javno zdravje, proti čemur se je izreklo celo Evropsko sodišče. Tudi tovrstno tehnologijo je treba podvreči previdnostnemu načelu. Državo je treba prisiliti, da bo kljubovala pritisku za mehčanje zakonodaje EU glede genskega inženiringa, h kateremu sodijo tudi nove metode urejanja genov in da bo ustvarila jasen nadzor nad tovrstnimi živili in krmo.

OMEJEVANJE UVOZA PALMOVEGA OLJA

Uvoz palmovega olja v EU mora biti povezan z zavezujočimi okoljskimi in socialnimi standardi. Neodvisen nadzorni sistem mora biti v skladu z obstoječimi standardi. Cena palmovega olja mora vsebovati tudi kritje okoljske škode. Država mora izdelati nacionalno strategijo za zmanjšanje uporabe tega živila, ki mora vključevati ukrepe za zaščito tropskih gozdov, kriti stroške za deforestacijo izkrčenih površin in zaščito malih kmetov na ogroženih območjih. Ustrezne javne institucije morajo poskrbeti za obvezno označevanje izdelkov, ki vsebujejo palmovo olje. Biogoriva, ki vsebujejo palmovo olje, ne smejo biti vključena v projekte za doseganje podnebnih ciljev.

KREPITEV MALIH IN SREDNJIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV IN NJIHOVO POMLAJEVANJE

Tradicionalno majhne kmetije morajo ostati osnova slovenskega podeželja, tako v smislu proizvodnje kot razvoja kmečkega turizma. Spodbujati je potrebno razvoj majhnih in srednje velikih družinskih kmetij, ki delujejo trajnostno. Težili bomo k reformi socialne varnosti kmetov, ki bo pravičnejša. Ustvariti je treba mehanizme, ki bodo spodbujali predajo lastništva v roke mlajših gospodarjev z namenom, da se popravi starostna struktura kmetov. Mladi kmetje so nosilci razvoja, bolj okoljsko ozaveščeni in kreditno sposobni. Na kmetijah, kjer ni zagotovljenega potomstva je potrebno spodbujati najemniške odnose, ki bodo ugodni za zainteresirane mlade prebivalce urbanega okolja. Do malih proizvajalcev mora biti sistem nadzora ohlapnejši in manj birokratski, kar bi spodbudilo njihovo podjetnost v smislu nadgradnje osnovne dejavnosti s predelovalnimi obrati, ki bo trgu ponujali končne prehranske proizvode.