Program na področju notranjih zadev in varnosti (javna uprava)

Vse več obstoječih parlamentarnih strank v zadnjem času nastopa z všečnimi zelenimi načrti z namenom pridobivanja okoljsko osveščenih volivcev. Vendar pozor, pogosto gre za volkove v ovčji koži. V Zeleni deželi – ZaDa  mislimo, govorimo in delamo zeleno, saj iskreno verjamemo, da je mogoče z novim, drugačnim pristopom udejanjiti skrb za ohranjanje virov našega planeta, da bi zagotovili kakovostno življenje ne le nam, ampak tudi prihodnjim rodovom.

Program na področju notranjih zadev in varnosti (javna uprava)

S področjem notranjih zadev in varnosti se ukvarja državna uprava. Z izvajanjem svojih pristojnosti na tem področju država zagotavlja notranjo varnost, izvaja nadzor nad svojim ozemljem, nadzoruje migracijske tokove in upravno-notranje zadeve. Temeljni cilji, katerim bomo sledili pri oblikovanju politik na področju notranjih zadev, bodo usmerjeni v kakovost, učinkovitost, transparentnost in odgovornost, s čimer bomo nadaljevali in okrepili aktivnosti, ki so navedene v obstoječi Strategiji razvoja javne uprave. Predlagali bomo dodatne ukrepe in aktivnosti, s katerimi bomo dosegli višjo stopnjo strokovnosti, inovativnosti in odgovornosti ter sinergijo vseh deležnikov na področju notranjih zadev in širše javne uprave.

Zavzemali se bomo za okrepljene notranje nadzorstvene mehanizme za omejevanje korupcijskih tveganj in načrtno spodbujali preglednost delovanja vseh deležnikov, vključno z odločevalci. Strinjamo in podpiramo stališče tistih, ki menijo, da mora biti glavno vodilo delovanja vseh javnih uslužbencev krepitev temeljnih vrednot usmerjenih v odgovornost, transparentnost, vladavino prava, sodelovanje, pravičnost in vključenost, usmerjenost k soglasju, inovativnost, uspešnost in učinkovitost, ob tem, da je potrebno stalno strmeti k razvoju in posodobitvi sistema. Da so spremembe nujno potrebne, kaže drsenje Slovenije na različnih mednarodnih lestvicah, zato bomo posebno pozornost namenili omenjenim temeljnim vrednotam in modernizaciji sistema.

Zavzemali se bomo za reorganizacijo sistema, kajti sedanja izrazito sektorska oz. področna organiziranost in delovanje, otežujeta horizontalno medsektorsko povezovanje in sodelovanje, zaradi česar je obstoječi sistem neučinkovit – slednje je izrazitejše v širši javni upravi. Predlagali bomo tudi posodobitev zastarelega trinivojskega vodenja in odločanja. Zaradi razpršenosti in nepovezanosti državnih organov na vseh ravneh – področje notranjih zadev ni izjema – so višji tudi stroški delovanja države. Srečujemo se z rednimi težavami pri  medsebojnem delovanju, kar se kaže v neprimerni izrabi kadrovskih in drugih virov in posledično z njo povezano neučinkovitostjo.

Za doseganje večje kakovosti storitev in učinkovitosti delovanja področja notranjih zadev in širše javne uprave, si bomo prizadevali za povezovanje in združevanje funkcij sorodnih organov na državni in regionalni ravni. Na ravni regijskega delovanja uprave bomo podprli vzpostavitev regijsko strukturo uprave. Za učinkovitejšo uporabo virov bomo podprli mehanizme za učinkovito in pregledno izvajanje javnih naročil, ki so še vedno šibka točka javne uprave.

Pri upravljanju s človeškimi viri bomo stremeli k učinkovitejšemu ugotavljanju in načrtovanju kadrovskih potreb, preglednejšim kadrovskim postopkom, prepoznavanju in razvoju kompetenc vseh deležnikov ter spremljanju njihovega razvoja po ustreznem kariernem sistemu napredovanja, večji mobilnosti zaposlenih in motivaciji zaposlenih z jasno povezanostjo med rezultati dela in nagrajevanjem, pri čemer bo potrebno preveriti in ovrednotiti ter izvesti strokovni pregled nadzora nad izvajanjem plačnega sistema ter ga uskladiti  s primerljivimi sistemi v EU v celotni javni upravi.

Prizadevali si bomo za doseganje učinkovitejšega dela vseh deležnikov na način, da bomo podprli prenovo vseh oblik usposabljanja ter nadgradili informacijski sistem upravljanja s človeškimi viri, kajti le tako bomo dosegli povečanje učinkovitosti, strokovnosti in zakonitosti, ki bodo sledili omenjenim temeljnim vrednotam vseh deležnikov. Pri slednjem bomo podprli ti. sistemsko nadgradnjo plačnega sistema, da bi dosegli jasno povezanost med rezultati dela in nagrajevanjem zaposlenih, kajti le na tak način bomo zagotovili, da se vrednoti rezultate dela in ne delovnega mesta.

Ker se zavedamo prenormiranosti poslovnega okolja za razvoj gospodarstva, bo pomemben del delovanja namenjen izboljšanju poslovnega okolja in zadovoljstvu državljanov in pravnih subjektov, zaradi česar bomo predlagali ukrepe za poenostavitev obstoječe zakonodaje in zmanjševanje zakonodajnih bremen ter odpravo administrativnih ovir, kar se v praksi že izvaja, vendar po našem prepričanju ne v zadostni meri in ne dovolj hitro. Posebno pozornost bomo namenili ukrepom za zmanjšanje obsega predpisov ter s tem zagotovili večjo preglednost in enostavnost zahtev, ki jih zakonodaja nalaga gospodarstvu in državljanom. Prenovljena procesna zakonodaja mora biti enostavna, krajša in preglednejša ter omogočiti učinkovitejše vodenje upravnih oz. nadzornih postopkov v celotni javni upravi.

Podprli bomo predloge za transparentno delovanje področja notranjih zadev in širšega javnega sektorja, saj se zavedamo, da le-ta vodi v večje zaupanje in omejuje korupcijska tveganja ter spodbuja k višji ravni odgovornosti delovanja vseh deležnikov in osebno odgovornost predstojnikov, pri tem moramo zagotoviti, da se slednji ne bodo izogibali odločanju in odgovornosti. Predlagali bomo časovno omejeno funkcijo predstojnika organizacijskih enot znotraj javne uprave. Vsi deležniki v javnem  sektorju, ki skrbijo za uspešnost in učinkovitost na delovnem mestu, se morajo zavedati, da so spremembe edina stalnica v sodobnem poklicnem kurikulumu. Korupcijska tveganja bomo omejili z vrsto dodatnih aktivnosti, npr. vključenost nevladnih organizacij in drugih organizacij civilne družbe v upravne postopke. Posebna pozornost bo namenjena usposabljanju in izvajanju mednarodnih smernic za učinkovitejše delovanje, vključujoč aktivnosti za preprečevanje korupcijskih tveganj, ter predlagali sorazmerne sankcije ob ugotovljenih kršitvah. Podprli bomo enotni nacionalni register tveganj za celotni javni sektor. Osnovni cilj mora biti, da se nadzore usmeri v tista področja, ki so problematična na podlagi ocene tveganja, s čimer se bo zagotavljala večja stopnja spoštovanja predpisov.

Zagotovili bomo višjo stopnjo transparentnosti pri postopku sprejemanja zakonodaje na način, da zmanjšamo demokratični deficit z vzpostavitvijo t.i. zakonodajne sledi pri vsakem sprejetem zakonu, kar pomeni sledljivost vplivov v postopku priprave in sprejemanja pravnih aktov. Zakonodajna sled razkriva vse politično in civilno-družbene (lobistične) deležnike, ki so bili aktivni ob določenem pravnem aktu. Spisek imen lobistov ter organizacij, katerih interese zastopajo v postopkih, in sploh seznam vseh udeležencev procesov sprejemanja normativih pravnih aktov prispeva k večji transparentnosti postopkov odločanja, še posebej če bi seznam vplivov opremili z informacijami o stališčih, ki so jih posamezni registrirani zastopniki interesov vnašali v postopku priprave in sprejemanja pravnih aktov, kar bomo tudi podprli.

Zavzemali se bomo za večjo transparentnost pri porabi javnih sredstev ter dodatno spodbudili uporabo podatkov javnega sektorja, naj si bo to v obliki podatkov ali evidenc. Za izboljšanje ugleda področja notranjih zadev in širše javne uprave bomo podprli ukrepe odprtega in transparentnega delovanja in komuniciranja z javnostjo ter spodbujali stalno dvosmerno komuniciranje.

Podprli bomo prizadevanja za prenovo in posodobitev inšpekcijskega nadzora, saj se zavedamo, da je potrebno izboljšati njihovo učinkovitost, okrepiti preventivno delovanje, racionalizirati inšpekcijske postopke z združevanjem oziroma izvajanjem skupnih inšpekcijskih nadzorov ali drugih oblik preiskav ter uvesti nova orodja za razbremenitev inšpektorjev pri opravljanju njihovega dela, istočasno pa jim zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti podeliti dodatna pooblastila, v kolikor se izkaže, da jih nimajo oz. so pri izvajanju zakonsko določenih nalog omejeni. Zavzemamo se za poglobljeno analizo dela inšpektorjev, ki naj bi bilo prednostno usmerjeno v upravno ukrepanje in bistveno manj v prekrškovne naloge oziroma izrekanje kazni, kar pa po našem mnenju na posameznih področjih npr. okolje ni najboljša praksa. Podpiramo idejo načela odprtosti in javnosti delovanja inšpektorjev (enotna spletna vstopna točka) ter s tem tudi pravne predvidljivosti tako državljanov kot tudi pravnih subjektov. Inšpektorji bodo delovali na podlagi ocene tveganj in javno objavili merila za določitev prednostnih nalog, pri čemer je potrebno izdelati prednostni seznam nalog. Prizadevali si bomo, da bo varstvo okolja med prednostnimi nalogami.

Na področju informacijske podpore, podpiramo dosedanje aktivnosti povezane z dvigom uporabe e-storitev, digitalizacije in interoperabilnosti s poudarkom na olajšanju komuniciranja oz. učinkovitejši komunikaciji med digitalnimi sestavinami, kot so naprave, omrežja in odložišča podatkov ter boljši obveščenosti državljanov in pravnih subjektov. Zavedamo se, da se z nadgradnjo informatizacije poslovnih procesov pomembno izboljšajo prilagodljivost, povezljivost in preglednost v širši javni upravi, z večjo uporabo elektronskih poti pa se hkrati znižujejo stroški/čas za končne uporabnike in izvajalce storitev, kar mora biti eden izmed prioritetnih ciljev odločevalcev.  Za doseganje zadovoljstva vseh uporabnikov storitev širše javne uprave je potrebno zagotoviti zanesljive spletne informacije in enostavne e-postopke na enem mestu z upoštevanjem potreb uporabnikov (po načelu življenjskih dogodkov), slednje se je izkazalo za zelo pomembno in koristno ob premagovanju korona virusa (SARS-CoV-2).

Podprli bomo naslednje ukrepe, ki so povezani s Strategijo razvoja javne uprave;

  • reorganizacijo sistema ter odgovorno, odprto in transparentno delovanje,
  • mehanizme za ugotavljanje stopnje integritete ter orodja za krepitev integritete,
  • ničelno toleranco do korupcije,
  • odzivno, učinkovito in uspešno delovanje vseh deležnikov, usmerjeno k uporabniku storitev,
  • profesionalizacijo in poklicni razvoj strokovne usposobljenosti ter inovativnosti vseh deležnikov,
  • prilagoditev in uporaba sistema prožnega ravnanja z zaposlenimi z mehanizmi odgovornosti in nadgradnjo sistema plač z motivacijskimi faktorji, neposredno povezanega z učinkovitostjo,
  • učinkovito uporabo kadrovskih, finančnih, materialno-tehničnih virov,
  • posodobitev upravnega/procesnega prava in sistema inšpekcijskega nadzora/preiskav,
  • dvig uporabe e-storitev, digitalizacijo, interoperabilnost informacijskih rešitev,
  • nadaljevati z ukrepi za izboljšanje sistemov kakovosti, programskega načrtovanja, pregleda poslovanja, merljivih ciljev in procesnih kazalnikov,
  • izboljšanje zakonodaje, zmanjšanje zakonodajnih in administrativnih bremen, presojo učinkov in vključevanje vseh deležnikov/zainteresirane javnosti, upoštevajoč zakonodajno sled.

Pri razumevanju delovanja in razvoja notranjih zadev ali javne uprave v širšem smislu je nujno potrebno doseči, da se bodo vsi deležniki in odločevalci politik povezane z javno upravo zavedali, da je učinkovita in uspešna javna uprava temelj za uspešno gospodarstvo in družbeno blaginjo, zaradi česar bomo ves čas opozarjali na pomembnost učinkovite in dolgoročno stabilne javne uprave.

V okviru urejanja/delovanja notranjih zadev v okviru širše javne uprave, je na območju Republike Slovenije, delo Ministrstva za notranje zadeve organizirano na več področjih, in sicer na področju migracij, na področju upravnih notranjih zadev in na področju policijskih in drugih varnostnih nalog ter na področju skupnih zadev ministrstva za notranje zadeve, ki zagotavljajo izvajanje z zakonom določenih nalog na osnovnih področjih.

Na področju migracij si bomo prizadevali za zagotavljanje enotnega in organiziranega sodelovanja ter  pripravo ukrepov za uveljavitev ciljev migracijske politike, ki smo jo opredelili v točki Migracije. Dajali bomo pobude in predloge za oblikovanje in izvajanja migracijske politike, vključujoč sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje EU. Spremljali bomo stanje na področju migracij, ugotavljali trende in pojave ter predlagali sprejemanje novih ukrepov na področju integracije tujcev in se prizadevali za aktivno koordinacijo mednarodnega in evropskega sodelovanja na področju migracij, obdelave in zbiranja podatkov za področje migracij, sodelovanja z diplomatskimi predstavništvi tujih držav ter drugimi domačimi in mednarodnimi institucijami. Prizadevali si bomo za okrepitev  aktivnega sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, ki delujejo na področju migracij in azila.

Na področju upravnih notranjih zadevah, kjer so naloge določene v zakonih in drugih predpisih ter splošnih aktih na področju upravnih notranjih zadev, bomo skladno z najnovejšimi trendi predlagali nove ukrepe, ki bodo namenjeni učinkovitejšemu delu organizacijskih enot za upravne notranje zadeve v upravnih enotah na način, kot smo ga opisali v uvodnem delu. Ker  organiziranost  in delovanje  predmetnega sistema  sledi  splošnemu  družbenemu  razvoju,  organiziranosti  in delovanju zasebnega sektorja bomo poleg zgoraj omenjenih ukrepov predlagali tudi ukrepe, ki bodo sledili zasebnemu sektorju.  Zavedamo se, da oba sektorja zasledujeta isti cilj, to je zadovoljstvo uporabnika/stranke, pri čemer zadovoljstvo uporabnikov v javnem sektorju ne more biti edino  oziroma  glavno  merilo  uspešnosti  delovanja  javne uprave, zaradi česar se bomo zavzemali za zgoraj omenjeno učinkovito, kakovostno, transparentno in odgovorno ter uporabniku prijazno storitev na predmetnem področju.

Na področju policijskih in drugih varnostnih nalog bomo predlagali nove sistemske rešitve na področjih dela policije. Zavzemali se bomo za pripravo novih predpisov in drugih aktov ter ukrepov, ki se nanašajo na razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije ter predpisov s področja detektivske dejavnosti, dejavnosti zasebnega varovanja, kjer je predlagatelj ministrstvo za notranje zadeve, pri čemer bomo posebej pozorni na varno, zdravo in čisto okolje. Predlagali bomo nove rešitve pri sprejemanju, obravnavanju in reševanju npr. pritožb zoper delo policistov in policije. Predlagali bomo nove sistemske rešitve za delovanje ministrstva, policije in Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve v kriznih razmerah, ter na področju zaščite, reševanja in pomoči, temelječ na izkušnjah korona virusa (SARS-CoV-2). Na področju izvajanja upravnih nalog na področju detektivske dejavnosti, dejavnosti zasebnega varovanje bomo predlagali nova pooblastila/pristojnosti/naloge. Zavzemali se bomo za tesnejše sodelovanje z Zbornico RS za zasebno varovanje in Detektivsko zbornico RS.

Na področju policijske in kriminalistične dejavnosti naš glavni poudarek vključuje izvajanje nalog, določenih v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije in drugih zakonih in podzakonskih aktih, ki pooblaščajo policijo za izvajanje zakonsko določenih nalog. Poslanstvo policije je zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države. Prizadevali si bomo za zagotavljanje čim ugodnejše/ustrezne stopnje varnosti na vseh področjih dela policije, pri čemer bomo dodatno pozornost namenili varstvu okolja.

Varstvo okolja v najširšem pomenu zajema varovanje ljudi, živali, rastlin, zraka, naravnih in drugih virov. Varovanje okolja ima svojo ceno, ki pa se ji hoče vse več gospodarskih oz. osebnih  subjektov zavestno izogniti, s čimer  pretirano obremenjujejo in uničujejo okolje. Vsi nezakoniti posegi v okolje puščajo predvsem hude dolgoročne, celo trajne posledice v okolju, zdravju ljudi, biotski raznovrstnosti ipd. Država je dolžna  zagotavljati pogoje za uspešno in učinkovito preprečevanje vseh oblik kaznivih ravnanj, uspešno in učinkovito preganjanje ter kaznovanje storilcev kaznivih ravnanj, zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja, zagotavljanje višje ravni okoljske varnosti ipd.

Za učinkovito preprečevanje in zatiranje okoljske kriminalitete, je bistvenega pomena, da se določijo  nove ustrezne prednostne naloge obvladovanja okoljske kriminalitete in uporabi agencijski oz. institucionalni pristop, pri čemer je potrebno vključiti pristojne državne organe in zagotoviti učinkovito usklajevanje njihovih programov oz. strategij na podlagi strateško usmerjene zelene politike kot del nacionalne strategije, ki bi bila zapisana v enem dokumentu, in ki ga bo spremljal načrt za njeno izvajanje (operativni načrt).

Pri obravnavanju nezakonitih ravnanj s področja varstva okolja je treba uskladiti in izboljšati delovanje in protokole vseh pristojnih državnih organov, javnih, zasebnih in mednarodnih subjektov, za optimizacijo aktivnosti odkrivanja in preprečevanja oz. zatiranja okoljske kriminalitete. Zaradi zagotavljanja večje učinkovitosti in racionalnosti, bodo organi lokalne samouprave in posamezni državni organi na bodoče pokrajine prenesle nekatere svoje pristojnosti povezane z okoljem. Pri prenosu pristojnosti je potrebno zagotoviti, da se naloge ne bodo še bolj izgubljale zaradi nerazumevanja in nesodelovanja pristojnih deležnikov, čemur smo priča danes.

Okoljska kriminaliteta zaradi zapletenosti upravnih, preiskovalnih in sodnih postopkov ter tehnične narave, od vseh pristojnih deležnikov, tako na nacionalni kot lokalni ravni, zahteva visoko raven pravnega, strokovnega in tehničnega znanja, zaradi česar morajo biti deležniki, ki delujejo na tem področju visoko usposobljeni, ustrezno številčni, sodobno opremljeni in nagrajeni. Vsi deležniki morajo biti sposobni, inovativni in kreativni. Pri tem je potrebno zagotoviti večjo odgovornost vseh deležnikov javne uprave, kajti njihov položaj ne sme biti bolj zaščiten kot položaj zaposlenih v zasebnih podjetjih. Nagrajeni naj bodo v obliki plačila po kriteriju delovne uspešnosti, ki naj bo hkrati kriterij napredovanja. Pri čemer mora biti jasno, da je deležnik odgovoren za svoje odločitve disciplinsko, odškodninsko in kazensko, kar pa danes ni ustaljena praksa. Podpiramo vsako novo rešitev, s katero bi se ugotavljala odgovornost deležnikov in izvajalo sankcije za nevestno opravljanje dela, pri čemer se bomo zavzemali za večanje pristojnosti in osebno odgovornost predstojnikov in preostalih deležnikov. Potrebno bo zagotoviti, da se slednji ne bodo izogibali odločanju in odgovornosti. V Sloveniji je potrebno vzpostaviti tudi specializirane sodne strukture, ki bi se ukvarjala z okoljsko kriminaliteto.

Podprli bomo predlog, da se vzpostavi nove metode za zbiranje sistematičnih, zanesljivih in ažurnih podatkov in evidenc, iz katerih bo mogoče pridobiti ustrezne podatke o okoljskih zadevah za celoten  proces odkrivanja, preprečevanja in zatiranja okoljske kriminalitete, vključujoč podatke in evidence  upravnih organov, policije, tožilstva in sodstva. Potrebno bo zagotoviti prevencijo tudi na način, da bodo zakonodaja, inšpekcijski pregledi in kazenske preiskave lahko zadostovali za bolj učinkovito preprečevanje okoljske kriminalitete, ki pa jo bo potrebno nadgraditi s programi za preprečevanje, obveščanje, izobraževanje in kampanjami za bolj poglobljeno ozaveščenost javnosti o posledicah okoljske kriminalitete. Trenutno je krog pravnih subjektov, ki po zakonu smejo sodelovati pri nadzoru kršitev okoljske zakonodaje, preozek, zato bomo predlagali razširitev in zagotovitev ustreznega mehanizma za njihovo delovno motiviranost na področju okoljske problematike (njihovega participiranja pri izterjevanju glob) ter njihovo sodelovanje z javnim in zasebnim sektorjem v obliki formalnih okvirjev. Zakonsko bo potrebno urediti dopustnost dokazov, ki jih zakonito zberejo upravni organi, za katere sicer ne veljajo stroga pravila kazenskega postopka in jih zato v sodnih postopkih ni mogoče vedno uporabiti. Potrebno je oceniti učinkovitost relacije med upravnim in kazenskim pristopom pri tovrstni kriminaliteti in določiti jasno mejo med režimom upravnih sankcij in režimom kazenskih sankcij.

Predlagamo, da vsak posamezni subjekt, ki se ukvarja z dejavnostjo povezano z okoljsko problematiko, vključno z odpadki, obvezno zagotovi sredstva ali v obliki deponiranih sredstev pri drugemu pravnemu finančnemu oz. zavarovalnemu subjektu ali pa v obliki namensko ustanovljenega lastnega finančnega sklada, namenjenega za morebitno sanacijo okoljske škode, kot posledico njegovega delovanja. V obeh primerih pa morajo biti finančna sredstva ustrezna obsegu dejavnosti podjetja oz. subjekta v prekršku.

Menimo, da je eden izmed ukrepov za preprečevanje kriminalitete na tem področju in hkrati eden od glavnih izzivov za vse deležnike pristojne organe pravilno dokumentiranje vseh vrst odpadkov in obveza  da proizvajalci, imetniki, zbiralci, prevozniki, odstranjevalci, predelovalci odpadkov vpisujejo vse svoje aktivnosti v zakonsko določene evidence v  realnem času.

Zavzemali se bomo za učinkovitejši izkoristek potenciala nacionalnih in mednarodnih sistemov kazenskega pregona in kazenskega prava. Podprli bomo vključitev vseh deležnikov, da bi z učinkovito uporabo vseh razpoložljivih orodij oz. pooblastili in s spodbujanjem internega in mednarodnega sodelovanja, pripomogli k učinkovitejšemu upravljanju okoljske problematike v Sloveniji in širše.

Predlagali bomo poglobljeno in intenzivnejšo seznanjenost in usposobljenost policije, finančno-carinskih in pravosodnih organov z novostmi na področju okoljske kriminalitete in možnosti  njihovega sodelovanja v okviru dejavnosti organov in mrež EU ter drugih mednarodnih forumov, ki delujejo na področju okoljske problematike ter spodbujali tesnejše in bolj formalizirano mednarodno sodelovanje, ki ju zagotavljajo Europol, Eurojust, Evropska pravosodna mreža in drugi mednarodni subjekti.

Za primerno obravnavo varstva okolja je po našem prepričanju potrebno vzpostaviti novo organizacijsko strukturo, sestavljeno iz pristojnih organov, ki se bodo primarno ukvarjali z okoljsko problematiko ter imeli ustrezna pooblastila za izvrševanje nalog ter zagotovljene ustrezne človeške, tehnične in finančne vire. V ta namen bi bil potreben nov formalen in strukturiran medinstitucionalni okvir, ki bo temeljil na protokolih ali memorandumih o sodelovanju in vzpostavljene večdisciplinarne platforme. Vsem pristojnim državnim organom, tudi sodnim, je potrebno omogočiti, da bodo lahko tesno sodelovali, da se ustvarijo medsebojne in mednarodne sinergije in izboljša učinkovitost nacionalnega sistema varovanja okolja in poišče nove rešitve v boju zoper okoljsko kriminaliteto.

Migracije

Migracije so družbeni pojav, ki spremlja človeštvo skozi vso njegovo zgodovino. Migracije izhajajo iz želje posameznikov po spremembi okolja in so posledica potisnih dejavnikov v njihovem izvornem okolju in dejavnikov privlačevanja v okolju njihovega cilja.

Ljudje se za selitev odločajo na osnovi različnih dejavnikov oz. njihove kombinacije. V večini primerov so migracije posledica gospodarskih vzrokov, ki spodbujajo posameznika k iskanju boljšega življenja. V nekaterih primerih so lahko vzroki tudi osebne in politične narave. Ti. ekonomske migracije imajo visoko stopnjo selektivnosti, kar pomeni, da se v večji meri odločajo mladi, delovno sposobni, pogosto ambiciozni posamezniki z območij s slabšimi gospodarskimi razmerami, ki jim onemogočajo kakovostno življenje.

V zadnjem času se velik del držav v razvoju v soseščini EU srečuje z nesorazmernostjo med ekonomsko in demografsko rastjo, kar povzroča gospodarske krize, politično nestabilnost, preobremenitev naravnih virov in temu primerno prenaseljenost izvornega okolja. Zlasti slednje spremlja degradacija okolja, h kateri prispeva tudi globalno segrevanje. Najbolj občutljivo skupino migrantov predstavljajo politični migranti. Gre za neselektivne migracije, ki pogosto zajamejo celotne družine oz. lokalne skupnosti. V primeru, da so zaradi vojaških konfliktov in državnih udarov ogrožena njihova življenja, so upravičeni do političnega zatočišča, kar jim med drugim omogoča mednarodni status begunca.

Na drugi strani se ciljne razvite države v zadnjem času srečujejo z okrepljenimi migracijskimi tokovi globalnih razsežnosti, saj same beležijo negativno demografsko rast in s tem primanjkljaj na trgu delovne sile, kar jih spodbuja k sprejemanju priseljencev. Avtohtono prebivalstvo se s prisotnostjo priseljencev po eni strani bogati, a so po drugi strani potrebe ciljnih držav omejene, zato jim večje skupine migrantov ustvarjajo družbene probleme, kot so nastanitvene težave, problemi z integracijo in zakasnelo asimilacijo in v skrajnem primeru politična destabilizacija in izgubljanje identitete.

Pretirano priseljevanje lahko poveča pritisk na naravne vire in s tem zmanjšuje kakovost življenjskega okolja. Migracijska politika mora biti naravnana tako, da so migracije uravnotežene s potrebami avtohtonega prebivalstva in nikakor ne v njegovo škodo. Na nacionalni ravni je zato potrebno ustvariti sistem migracijskih kvot, ki morajo biti postavljene v okviru potreb in zmožnosti države gostiteljice in z njimi dati prednost priseljencem iz tistih delov sveta, ki so kulturno-zgodovinsko bližji avtohtonemu prebivalstvu.

Razvite države si morajo po drugi strani prizadevati za odpravljanje potisnih migracijskih dejavnikov v državah izvora in poskrbeti za nastanitev in oskrbo beguncev v matičnih državah ali v njihovi soseščini. Njihova moralna dolžnost je odpravljanje vzrokov trpljenja prizadetih prebivalcev na samem izvoru problema. Beguncem je treba posvečati posebno pozornost in jim nuditi humanitarno pomoč in primerno zatočišče v skladu z mednarodnim pravom. Potrebno si je prizadevati za odpravljanje družbenih konfliktov in jim omogočiti čimprejšnjo varno vrnitev na njihove domove.

Poseben problem predstavljajo nelegalne migracije, ki jih vodijo kriminalne združbe v okviru trgovine z belim blagom. Slednje ogrožajo predvsem življenja migrantov in ustvarjajo sivo ekonomijo in neetično bogatenje posameznikov. Proti tovrstnemu kriminalu je potrebno vzpostaviti varnostne ukrepe za zajezitev nelegalnih migracijskih tokov, vključno s sodelovanjem represivnih organov države, če je to potrebno. Nelegalne migracije ogrožajo nacionalno varnost ciljnih držav in škodujejo ne samo lokalnemu prebivalstvu kot takemu temveč tudi njihovemu bivalnemu okolju. Prizadevati si moramo za učinkovito zajezitev migracijskih tokov na ozemlju onkraj zunanje meje EU. Sistem prerazporejanja nelegalnih migrantov, kot si ga je zamislila EU, se je izkazal za neučinkovitega, saj je število prerazporejenih migrantov daleč premajhno glede ne potrebe, tako da zanemarljivo prispeva k reševanju problema in bolj prispeva k neenotnosti članic EU.

V prvi vrsti si moramo prizadevati za reševanje problema na kraju izvora z nepovratno pomočjo prizadetim državam v obliki sofinanciranja programov humanitarne pomoči, svetovanjem in diplomatskim prizadevanjem za odpravljanje kriznih žarišč ipd.

Nelegalne migracije so rezultat neučinkovite mednarodne politike oz. njen poraz v boju za ustvarjanje pravičnega sveta in kot take ne prispevajo k krepitvi globalizacije, temveč ji nasprotno predstavljajo grožnjo, saj krepijo ideološke konflikte znotraj ciljnih držav samih in v mednarodnem okolju.