Statut stranke

Zelena dežela – ZaDa

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Stranka Zelena dežela – ZaDa (v nadaljevanju: stranka) je združenje državljank in državljanov Republike Slovenije, ki uresničujemo svoje cilje sprejete v Programu stranke ter ustavno pravico do svobodnega izražanja in sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Stranka se zavzema za uvedbo najvišjih okoljskih standardov, za ekološko državo, za sodelovalno demokracijo, za družbo aktivnih državljanov, za zeleno gospodarsko uspešno, socialno pravično, pravno učinkovito, vrednotno močno, varno in ponosno Slovenijo.

Stranka deluje v skladu s Programom stranke, ki ga sprejema Zbor stranke.

2. člen
Ime stranke je: Zelena dežela – ZaDa.  Skrajšano ime stranke je: ZELENA DEŽELA. Kratica imena stranke je: ZaDa.

Stranka je pravna oseba s sedežem v Drtiji v občini Moravče in deluje na območju Republike Slovenije.

Stranka lahko sklepa sporazume in koalicije z drugimi strankami v državi.

Stranka se lahko vključuje v mednarodne ustanove in zveze političnih strank s podobnimi programskimi izhodišči, ki delujejo znotraj EU in/ali zunaj nje.

3. člen
Znak stranke je v obliki tipografskega zapisa, napisan v linearni pisavi, horizontalen in obkrožen z lovorovim vencem. Znak stranke predstavlja 19 lovorovih listov, povezanih v sklenjen krog oz. venec. Barva listov se preliva iz temno zelene v svetlo zeleno. Na sredini lovorovega venca je kratica imena stranke: ZaDa. Tekst je sestavljen iz črk v naslednjem zaporedju: najprej velika tiskana črka Z, nato mala tiskana črka a, nato velika tiskana črka D in se konča z malo tiskano črko a. Kratica imena stranke (ZaDa) je upodobljena z različico pisave Clarendon Blk BT Black in je zelene barve. Zelena barva se preliva iz temno zelene v svetlo zeleno bravo. Barvna shema zelene barve po CMYK lestvici je: C 85,37; M 32,01; Y 100; K 23,01; in C 63,54; M 0; Y 100; K 0.

V črno-belem tisku se znak upodablja v črni barvi brez prelivanja.

Žig stranke je enak logotipu (negativu) znaka stranke.

Grafični prikaz znaka je:

Zelena barva simbolizira naravo, okolje, zdravje in označuje rast ter prehode in premikanje mej. Zelena barva je tudi barva stabilnosti in vzdržljivosti.

Zastava stranke je pravokotnik s stranicami v razmerju 2 : 1 v dveh zelenih in beli barvi. Prehod med zeleno in belo barvo je v valujoči liniji v dveh barvnih prosojnih odtenkih iste barve kot glavna zelena ploskev, ki je ustvarjena s prelivom od svetle do temnozelene barve. Napis ZELENA DEŽELA je v zgornjem delu zastave v beli barvi na zeleni podlagi, oddaljen od zgornjega roba zastave v razdalji 1/5 širine zastave. Valujoča linija poteka od leve proti desni strani tako, da se na levem robu začne na razdalji 4/5 od zgornjega dela zastave in se na desnem robu konča na razdalji 3/5 od zgornjega roba zastave. Valujoča linija se na levi strani skrije za logotip stranke in se nadaljuje pod napisom ZELENA DEŽELA. Valujoča linija se enakomerno popolnoma zoži do zadnje tretjine širine zastave na desni strani in se nato nadaljuje z razširitvijo v enakem razmerju prosojne zelene barve vse do skrajnega desnega roba zastave. Na zgornji levi polovici pravokotnika se na zeleni podlagi nahaja znak stranke (opisan v prvem odstavku 3. člena) obdan z zelenim obročem. Tako za znak, obroč in zeleno polje na zastavi velja preliv iz temnozelene v svetlozeleno barvo. Pri znaku in obroču se preliva od desne proti levi, pri zelenem polju pa obratno. Bel napis ZELENA DEŽELA na zelenem polju je upodobljen z različico pisave Clarendon Blk BT Black in je bele barve. Barvna shema zelene barve, po CMYK lestvici so C 85,37;  M 32,01; Y 100; K 23,01; in C 63,54; M 0; Y 100; K 0.

Zelena barva se v črno belem tisku nadomešča s črno barvo brez prelivanja.

Grafični prikaz zastave:

4. člen
V tem statutu uporabljeni nazivi se uporabljajo kot nevtralni izraz za moške in ženske.

5. člen
Stranka je politična organizacija in pravna oseba.

Stranko predstavlja in zastopa Predsednik stranke.

II. ČLANSTVO

6. člen
Član stranke lahko postane polnoletni državljan Republike Slovenije, ki sprejema Program in Statut stranke in izpolnjuje pogoje po Statutu stranke.

V pristopni izjavi državljan navede svoje ime in priimek, rojstne podatke, spol, stalno oziroma začasno prebivališče, poklic ter sedež zaposlitve in druge podatke, ki jih določi Izvršni odbor stranke. Tako pridobljene podatke stranka uporablja le za evidenco članstva in z njimi ravna skladno z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Osebni podatki članov se štejejo za tajne.

Pravila o plačevanju članarine in drugih obveznosti članov stranke določi Svet stranke s sklepom.

Član lokalnega odbora mora praviloma imeti stalno prebivališče na območju lokalnega odbora. Tuji državljan, ki sprejema Program in Statut stranke, postane podporni član stranke. O dodelitvi tega statusa odloča Izvršni odbor stranke.

Član stranke ne more biti oseba, ki je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje in to vse dotlej, dokler trajajo pravne posledice obsodbe.

Sklep o sprejemu v članstvo sprejme Izvršni odbor stranke, oziroma lokalni organ stranke, ki ga Izvršni odbor pooblasti za sprejem novih članov na območju, ki ga pokriva ta lokalni organ stranke.

Stranka vodi Register članov stranke.

7. člen
Član stranke ne more biti član druge politične stranke. Prav tako ne more biti član društva ali civilne organizacije, katerih delo in program sta povsem v nasprotju s Programom stranke.

V dvomu, ali obstaja zadržek za članstvo, odloči Izvršni odbor stranke. Ta odločitev je dokončna.

8. člen
Članstvo v stranki preneha z izstopom, z izključitvijo ali smrtjo člana.

V primeru prenehanja  je član črtan iz Registra članov stranke.

Po smrti se član črta iz Registra članov stranke na podlagi uradne ugotovitve organa stranke ali po prijavi svojcev.

9. člen
Član stranke je lahko izključen, če:

• pri svojem delovanju ne upošteva Statuta stranke, pravilnikov, poslovnikov, sklepov organov stranke in drugih pravil ter zaradi tega nastane bistvena moralna ali materialna škoda,
• pri svojem političnem delu namerno deluje v nasprotju s Programom stranke in njenimi interesi,
• sodeluje pri delu konkurenčne stranke, liste ali organizacije, katere cilji niso v skladu s Programom stranke,
• eno leto ne plača članarine,
• je obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno neprimeren za članstvo v stranki,
• s svojimi stališči in delovanjem povzroča politično škodo stranki.

Predlog za izključitev člana iz stranke lahko poda vsak organ stranke. O končni izključitvi člana stranke odloči Izvršni odbor stranke.

Pred dokončnim odločanjem mora Izvršni odbor stranke dati članu možnost, da se opredeli do navedb v predlogu za izključitev.

Izključitev zaradi neopravičenega neplačevanja članarine opravi Izvršni odbor stranke, če član v enomesečnem roku po opominu ne plača članarine.

Proti sklepu o izključitvi lahko prizadeti član v petnajstih (15) dneh od prejema sklepa vloži pritožbo na Svet stranke, ki o tem odloča dokončno.

10. člen
Člani stranke imajo naslednje pravice:

• da sooblikujejo in uresničujejo Program stranke ter njeno politiko,
• da volijo in so voljeni v vse organe stranke,
• da v skladu z zakonom in s Programom stranke kandidirajo za javne funkcije,
• da sodelujejo pri oblikovanju stališč stranke do aktualnih političnih vprašanj in se zavzemajo za njihovo uresničitev,
• da dajejo pobude, predloge in vprašanja ter dobivajo odgovore nanje,
• da so informirani o odločitvah in delu stranke na vseh ravneh njenega delovanja,
• da dobijo moralno in pravno pomoč organov stranke, če zaradi svojega političnega dela v skladu s Programom stranke in njenimi stališči pridejo v težave,
• da odstopijo z voljene in imenovane funkcije,
• da izstopijo iz stranke,
• da sodelujejo pri akcijah in na shodih ter predvolilnih zborih stranke.

11. člen
Člani stranke imajo naslednje dolžnosti:

• da sodelujejo pri delu stranke in izpolnjujejo njim zaupane naloge,
• da v svojem življenjskem in delovnem okolju dejavno sodelujejo in delujejo etično skladno s Programom stranke,
• da zagotavljajo enotnost stranke in se vzdržujejo dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko,
• da vzdržujejo dobre medsebojne odnose in skrbijo za ugled stranke,
• da redno plačujejo članarino,
• da v družbi delujejo demokratično.

12. člen
Izvršni odbor stranke lahko zavrne vpis v Register članov stranke v roku 30 dni po prejemu pristopne izjave, če je dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnika pristopne izjave v nasprotju s temeljnimi vrednotami, cilji ali Programom stranke.

Zoper sklep Izvršnega odbora o zavrnitvi vpisa v Register članov stranke je možna pritožba v roku 15 dni. Pritožbo obravnava Nadzorni odbor stranke na prvi naslednji seji. Odločitev Nadzornega odbora stranke o pritožbi je dokončna.

13. člen
Stranka ima tudi častne člane s pravicami sodelovanja pri delu in aktivnostih stranke ter z naslova obveščanja o delu stranke. Častni člani nimajo glasovalne pravice.

Častni član stranke je lahko oseba, ki ima velike zasluge za razvoj stranke ali se je s svojim delovanjem kako drugače izkazal na področju zelene paradigme in demokratičnih idej v Sloveniji in/ali na mednarodni ravni.

Častni člani so oproščeni plačevanja članarine.

O častnih članih se vodi posebna evidenca. Častno članstvo podeljuje in odvzema Svet stranke.

III. ORGANIZIRANOST STRANKE

14. člen
Kolegijski organi stranke (organi stranke, ki jih sestavlja več članov) odločajo na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah, razen če Statut stranke določa drugače.

Vsi kolegijski organi stranke veljavno odločajo, če je na seji navzoča absolutna večina (več kot polovica) članov, in sicer z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen v primerih, ko je z zakonom ali Statutom stranke določeno drugače.

Odločitve v kolegijskih organih stranke se lahko sprejemajo z glasovanjem – javno ali tajno. O načinu glasovanja se izjasni večina navzočih članov.

O zadevah zasebne narave se glasuje tajno. Kolegijski organ stranke se lahko odloči tudi za javno glasovanje, a pod pogojem, da se s to odločitvijo strinjajo tako obravnavana oseba kot vsi glasujoči člani.

Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članov organa. Sklep korespondenčne seje je sprejet, če zanjo glasuje večina vseh članov organa.

O posameznih zadevah iz svoje pristojnosti se lahko člani kolegijskih organov opredeljujejo tudi s pisnimi izjavami ali izjavami prek elektronskih komunikacij: faksa, SMS-sporočil, e-pošte in drugih oblik, ki jih odobri Predsednik stranke oz. Generalni sekretar stranke, razen če je za posamezni organ to izrecno določeno drugače. Način izjavljanja pri teh načinih regulira in evidentira Generalni sekretar stranke.

V primeru izraženega suma o verodostojnosti izjav ali opredeljevanj o tem presoja Nadzorni odbor stranke, ki lahko zahteva verificiran način izjavljanja.

Člani kolegijskih organov stranke so se dolžni udeleževati sej organov, katerih člani so. V kolikor se član kolegijskega organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat v tekočem letu, mandat tega člana kolegijskega organa preneha, ne glede na druge določbe statuta.

Vsak kolegijski organ stranke sprejme svoj poslovnik, s katerim si določi natančnejša pravila za svoje delovanje, razen če Statut stranke določa drugače.

15. člen
Stranka organizirano deluje na državni ravni, oblikujejo pa se tudi pokrajinske enote stranke na ravni posamezne pokrajine, ki pokriva območje volilne enote za volitve poslancev v Državni zbor skladno z zakonom, ki ureja volitve v Državni zbor.

Znotraj posamezne pokrajinske enote iz prejšnjega odstavka se organizirajo tudi okrajne enote stranke, ki pokrivajo območje volilnega okraja za volitve poslancev v Državni zbor skladno z zakonom, ki ureja volitve v Državni zbor.

Znotraj posamezne okrajne enote stranke se lahko s soglasjem Izvršnega odbora organizirajo tudi občinske enote stranke.

Vsaka enota (pokrajinska, okrajna ali občinska) lahko imenuje svoj Odbor.

Stranka je lahko organizirana tudi na drugačen način, vendar skladno s Statutom stranke.

Za uresničevanje svojih programskih usmeritev in političnih ciljev se stranka lahko povezuje in vključuje v svoje delo tudi druge interesne, stanovske, strokovno, projektne ter civilnodružbena gibanja, skupine, organizacije in združenja ter posameznike, ki ne delujejo v nasprotju z določili Statuta stranke in Programa stranke, kar mora potrditi Izvršni odbor stranke.

16. člen
Organi stranke delujejo skladno s poslovniki, ki jih za posamezne vrste organov potrdi Svet stranke, razen za zasedanje Zbora stranke.

17. člen
Če član katerega koli organa stranke iz kakršnega koli razloga preneha opravljati svojo funkcijo še pred koncem svojega mandata, ga nadomesti kandidat z volilne liste zadnjih volitev, ki je med neizvoljenimi dobil največ glasov. Če volilne liste ni, izvoli novega člana pristojni organ. Nadomestni član opravlja svojo funkcijo samo do izteka aktualnega mandata.

Določilo prejšnjega odstavka ne velja za Predsednika stranke.

18. člen
Organe lahko sestavljajo samo člani stranke, razen če Izvršni odbor stranke ne določi drugače.

Mandati vseh voljenih oziroma imenovanih organov stranke trajajo praviloma štiri leta, funkcijo pa opravljajo do izvolitve oziroma imenovanja novih organov, razen če je s Statutom stranke določeno drugače.

Organi stranke so:

• Zbor stranke,
• Svet stranke,
• Izvršni odbor stranke,
• Predsednik stranke,
• Podpredsednika stranke (dva),
• Generalni sekretar stranke,
• Programski odbor stranke,
• Nadzorni odbor stranke.

ZBOR STRANKE

19. člen
Zbor je najvišji organ stranke. Skliče ga Svet stranke najmanj na vsake štiri leta.

Zbora se udeležijo in na njem odločajo vsi predstavniki pokrajinskih enot stranke. Če stranka ni organizirana po pokrajinah, se na zasedanje Zbora stranke povabi vse članstvo.

Poleg predstavnikov iz prejšnjega odstavka se udeležujejo zasedanja Zbora stranke tudi: člani Izvršnega odbora, člani Sveta stranke, člani Nadzornega odbora, Predsednik programskega odbora, Predsednik stranke in Generalni sekretar stranke.

Zasedanje Zbora stranke je lahko tudi izredno. Skliče ga Izvršni odbor stranke z večino svojih članov, mora pa to storiti tudi na zahtevo večine članov Sveta stranke ali Nadzornega odbora stranke.

20. člen
Naloge Zbora stranke so:

• sprejem Statuta stranke ter sprememb in dopolnitev obstoječega Statuta,
• sprejem Programa stranke in drugih programskih dokumentov stranke,
• obravnavanje in ocena dela stranke in njenih organov za obdobje med zasedanjema Zbora stranke,
• sprejem resolucije o politični usmeritvi stranke za naslednje obdobje,
• izvolitev in razrešitev  Predsednika stranke in Podpredsednikov stranke,  Generalnega sekretarja stranke, 6 članov Izvršnega odbora stranke, treh članov Nadzornega odbora stranke, imenovanje častnih predsednikov in zaslužnih članov stranke,
• podelitev posebnih priznanj in nagrad,
• odločanje o združitvi, pripojitvi, razdružitvi ali prenehanju stranke.

Če Predsednik stranke ne skliče zasedanja Zbora stranke v enem mesecu po prejeti zahtevi, ga lahko skliče tisti, ki je sklicanje zahteval, mora pa priložiti dnevni red z ustreznimi dokumenti. Izredno zasedanje Zbora stranke sklepa le o zadevi, za katero je sklicano.

21. člen
Pred zasedanjem Zbora stranke je treba poslati vabilo z dnevnim redom in dodanimi gradivi vsem članom (iz 19. člena) najmanj 7 dni pred zasedanjem.

22. člen
Zbor stranke je sklepčen, če mu prisostvuje večina vseh povabljenih članov. Če Zbor stranke ob začetku ni sklepčen, se počaka 30 minut. V kolikor je po preteku tega časa Zbor stranke sklepčen, začne z zasedanjem.

Zbor stranke sprejema svoje odločitve z večino glasov glasujočih udeležencev zasedanja, razen v primerih, ko je z zakonom ali s tem statutom določeno drugače.

Zasedanje Zbora stranke vodi tričlansko delovno predsedstvo, ki ga na predlog predsednika Izvršnega odbora stranke ali predlagatelja, ki ga na začetku zbora iz svojih vrst izvolijo člani Zbora stranke. Pod zapisnik zasedanja Zbora stranke se podpišejo delovni predsednik, overitelja in zapisnikar. Možni kandidati za izvajanje nalog delovnega predsedstva so lahko vsi člani Zbora stranke, razen samega Predsednika stranke in predsednika Nadzornega odbora stranke.

Naloge delovnega predsedstva stranke so:

• vodi zasedanje Zbora stranke,
• predlaga dnevni red,
• oblikuje sklepe.

V sprejem predlaga dnevni red, ki je bil sestavni del vabila na zasedanje Zbora stranke oz. ga na predlog navzočih lahko tudi razširi.

Volitve v organe stranke se izvedejo s tajnim glasovanjem, razen če vsi udeleženci zasedanja Zbora stranke soglašajo z javnim glasovanjem.

Volitve vodi volilna komisija, ki jo na predlog predsedstva zbora izvolijo udeleženci iz svojih vrst. Volilna komisija ima predsednika in dva člana, ki ne smejo biti kandidati za organe stranke, ki se volijo na zasedanju Zbora stranke.

Na kandidatni listi za vsak posamezen organ stranke mora biti vsaj toliko kandidatov, kot se jih voli.

Mandati vseh na zboru izvoljenih organov trajajo štiri leta oziroma do sklica novega Zbora stranke.

Druge odločitve se sprejemajo z javnim glasovanjem.

23. člen
Organi stranke, izvoljeni na zasedanju Zbora stranke, so se dolžni sestati najkasneje v roku enega meseca po dnevu izvolitve. Organi stranke se konstituirajo na svoji prvi seji, ko se opravi tudi primopredaja.

SVET STRANKE

24. člen
Svet stranke je najvišji organ med dvema zasedanjema Zbora stranke.

25. člen
Svet stranke sestavljajo predsednik sveta stranke in petnajst (15) članov. Predsednika sveta stranke in sedem (7) članov imenuje Izvršni odbor stranke. Ostalih osem (8) članov Sveta stranke pa po funkciji predstavljajo predsedniki Pokrajinskih odborov stranke.

26. člen
Naloge Sveta stranke so:

• določa politične smernice stranke med dvema zasedanjema Zbora stranke,
• sprejema letni načrt dela stranke in v nadzorni vlogi obravnava poročila o njegovem izvajanju,
• sklicuje Zbor stranke,
• na predlog Izvršnega odbora stranke odloča o vstopu oz. izstopu stranke v oz. iz vladne koalicije,
• na predlog Izvršnega odbora stranke potrjuje kandidata za Predsednika  republike,
• spremlja in nadzira delo stranke ter njenih organov in delovanje drugih organizacijskih oblik z izjemo Zbora stranke,
• pripravlja predloge Statuta stranke in njegove spremembe oz. dopolnitve,
• določa predloge Programa stranke in njegove dopolnitve,
• sprejema pravila za postopek kandidiranja na volitvah Državnega zbora, Državnega sveta, Predsednika republike in lokalnih volitvah,
• sodeluje pri oblikovanju programskih in statutarnih dokumentov stranke,
• sprejema obvezno razlago teh določil,
• opozarja na morebitne nedoslednosti pri uresničevanju programskih statutarnih določil stranke,
• odloča o pritožbah na drugi stopnji zoper odločitve Izvršnega odbora stranke,
• opravlja druge zadeve, določene s Statutom stranke ali s sklepi Zbora stranke.

27. člen
Seje Sveta stranke sklicuje predsednik Sveta stranke po potrebi, vendar najmanj enkrat na tri mesece. V odsotnosti predsednika Sveta stranke skliče sejo namestnik predsednika, ki ga izvoli Svet stranke na svoji prvi seji iz vrst članov Sveta stranke. Sejo Sveta stranke mora predsednik Sveta stranke sklicati tudi na zahtevo najmanj tretjine vseh članov Sveta stranke.

Seja Sveta stranke je sklepčna, če ji skupaj s predsednikom Sveta stranke prisostvuje večina njegovih članov.

Sklepi Sveta stranke se sprejemajo z večino glasov navzočih članov, če ni s Statutom stranke določeno drugače.

28. člen
Svet stranke se sestaja po potrebi, vendar vsaj enkrat na štiri mesece. Na seje lahko predsednik oz. namestnik predsednika Sveta stranke vabi tudi druge osebe skladno z določili Statuta stranke, ki pa nimajo glasovalnih pravic.

Glasovalno pravico imajo samo člani Sveta stranke.

IZVRŠNI ODBOR STRANKE

29. člen
Izvršni odbor stranke sestavljajo Predsednik stranke, oba Podpredsednika stranke in šest (6) članov. Predsednik stranke je hkrati predsednik Izvršnega odbora stranke.

Predsednika stranke in oba Podpredsednika stranke voli Zbor stranke vsakega posebej. Preostalih šest (6) članov Izvršnega odbora stranke izvoli Zbor stranke tako, da voli listo šestih kandidatov, ki jo v izvolitev predlaga Predsednik stranke.

Na seje Izvršnega odbora stranke se obvezno vabi Generalnega sekretarja stranke, predsednika Sveta stranke, predsednika Programskega odbora in predsednika Nadzornega odbora stranke.

Na seje Izvršnega odbora stranke lahko njegov predsednik povabi poslance, ministre in druge člane, predsednike zvez, združenj in klubov oziroma njihove namestnike, ki niso člani Izvršnega odbora stranke, kadar so na dnevnem redu zadeve z njihovega področja oziroma pristojnosti.

Vabi se lahko tudi druge osebe skladno z določili Statuta stranke.

Glasovalno pravico imajo samo člani Izvršnega odbora stranke.

30. člen
Izvršni odbor stranke ima naslednje naloge:

• izvaja politiko stranke, sklepe Zbora stranke in Sveta stranke,
• odgovarja za finančno in materialno poslovanje stranke,
• daje politične pobude Svetu stranke,
• sprejema letni finančni načrt in zaključni račun stranke,
• predlaga Svetu stranke način finančnega poslovanja posameznih odborov stranke,
• ustanavlja podjetja in izdaja glasila, revije ter druge publikacije, če je to skladno z zakonom in Statutom stranke;
• Svetu stranke poda predlog za začetek postopka za združitev, pripojitev, razdružitev in prenehanje stranke,
• predlaga Svetu stranke vstop ali izstop stranke v koalicijo,
• predlaga svetu stranke vstop ali izstop stranke v vlado,
• imenuje enega člana Izvršnega odbora stranke, ki je odgovoren za finančno poslovanje stranke, imenuje delovna telesa Izvršnega odbora stranke ter določa področje njihovega dela,
• vodi predvolilne postopke, določene s tem statutom,
• potrjuje kandidate za poslance v Državni zbor,
• usklajuje kandidacijske postopke za Državni svet,
• predlaga zboru kandidate za organe stranke, razen če Statut stranke določa drugače,
• predlaga Svetu stranke kandidata za Predsednika republike,
• organizira in izvaja aktivnosti stranke ter odloča o programskih, kadrovskih, strukturnih, organizacijskih in ostalih zadevah stranke ter v zvezi s tem sprejema ustrezne akte,
• imenuje in razrešuje predsednika programska odbora in njegove člane, ter določi vsebinski okvir njihovega delovanja, njihovo sestavo in mandat ter imenuje in razrešuje vodje programskih odborov,
• imenuje predsednika Sveta stranke in sedem (7) članov Sveta stranke,
• opravlja druge naloge, določene s Statutom stranke, sklepi Zbora stranke ali Sveta stranke,
• sprejema pravilnike in druge akte stranke, s katerimi podrobneje uredi organizacijo, delovanje in postopke znotraj stranke, razen če Statut stranke določa drugače,
• opravlja druge naloge, določene s Statutom stranke.

31. člen
Predsednik Izvršnega odbora stranke skliče sejo Izvršnega odbora po potrebi, vendar najmanj enkrat mesečno. Seja Izvršnega odbora stranke je sklepčna, če ji prisostvuje več kot polovica članov. V nujnih primerih lahko predsednik Izvršnega odbora stranke skliče in opravi korespondenčno sejo.

Sklepi Izvršnega odbora stranke se sprejemajo z večino glasov vseh navzočih članov Izvršnega odbora stranke. V primeru neodločenega izida glasovanja ima glas predsednika Izvršnega odbora stranke prednost.

Svet stranke razreši člana Izvršnega odbora stranke zaradi njegove neaktivnosti. Svet stranke lahko v obdobju med dvema Zboroma stranke izvoli nadomestnega člana Izvršnega odbora stranke v primeru odstopa, prenehanja članstva v stranki ali najmanj dvakratne zaporedne neopravičene odsotnosti izvoljenega člana na seji Izvršnega odbora.

Član Izvršnega odbora, ki se iz upravičenih razlogov seje Izvršnega odbora stranke ne more udeležiti, je o tem dolžan najmanj dan pred sejo pisno ali v elektronski obliki obvestiti predlagatelja seje.

Seje Izvršnega odbora stranke so najmanj enkrat mesečno. Seje Izvršnega odbora stranke sklicuje in vodi predsednik Izvršnega odbora stranke. Izvršni odbor stranke se sestane tudi na zahtevo večine svojih članov.

Sejo Izvršnega odbora stranke lahko z navedbo razlogov za zahtevo sklica in s predlaganim dnevnim redom zahteva tudi najmanj tretjina članov Izvršnega odbora stranke. V tem primeru mora Predsednik stranke sejo Izvršnega odbora stranke sklicati najkasneje v 30-ih dneh od prejema pisne izjave.

PREDSEDNIK STRANKE

32. člen
Predsednik stranke predstavlja in zastopa stranko.

V primeru odsotnosti ali zadržanosti Predsednika stranke nadomešča en izmed Podpredsednikov stranke, ki ga določi Predsednik stranke. Če Predsednik stranke ne določi svojega namestnika v času odsotnosti ali zadržanosti, o tem odloči Izvršni odbor stranke.

V primeru odstopne izjave Predsednika stranke Izvršni odbor stranke izvoli za Predsednika stranke enega od že izvoljenih Podpredsednikov stranke. Za polno delovanje lahko izvoli Izvršni odbor stranke novega Podpredsednika stranke.

Tako izvoljena Predsednik stranke in Podpredsednik stranke imata mandat do naslednjega rednega zasedanja Zbora stranke, ki je najkasneje po izvedenih državno zborskih volitvah v roku 60 dni oziroma vsaj 180 dni pred volitvami.

33. člen
Pristojnosti Predsednika stranke so:

• predstavlja in zastopa stranko ter vodi njeno delo,
• opravlja druge naloge po pooblastilu Zbora stranke oziroma Sveta stranke,
• opravlja druge naloge, določene s Statutom stranke.

Predsednika stranke voli in razrešuje Zbor stranke.

Kolegij Predsednika stranke je ožji delovni organ, ki ga sestavljajo Predsednik stranke, Podpredsednika stranke in Generalni sekretar stranke. Namenjen je dnevnemu delu stranke, nujnim posvetom in hitrim odzivom na aktualne dogodke. Predsednik stranke lahko v kolegij Predsednika stranke določi izjemoma tudi drugo osebo, pri čemer pa ne sme biti član druge politične stranke in mora izpolnjevati pogoje za sodelovanje skladno s Statutom stranke.

PODPREDSEDNIK STRANKE

34. člen
Podpredsednik stranke:

• sodeluje s Predsednikom stranke pri uresničevanju sklepov in stališč Zbora stranke, Sveta stranke ter Izvršnega odbora stranke,
• nadomešča Predsednika stranke v primeru njegove odsotnosti, skladno s Statutom stranke in navodili Predsednika stranke,
• Predsednik stranke lahko pooblasti Podpredsednika stranke za izvajanje posebnih zadolžitev in političnih akcij,
• opravlja druge naloge, določene s Statutom stranke.

GENERALNI SEKRETAR STRANKE

35. člen
Strokovno, organizacijsko in administrativno delo za stranko na ravni države opravlja Generalni sekretar stranke.

Generalni sekretar stranke je kontaktna oseba za člane in zunanje stike s posamezniki in ustanovami.

Ob imenovanju se določi ali Generalni sekretar stranke opravlja funkcijo poklicno. Če opravlja funkcijo poklicno, sklene s stranko pogodbo o zaposlitvi za čas imenovanja. Kadar opravlja funkcijo nepoklicno, se z njim sklene pogodba, ki določa medsebojne pravice in obveznosti.

36. člen
Naloge Generalnega sekretarja stranke so:

• nudi strokovno pomoč vsem organom stranke,
• skrbi za usklajeno delovanje stranke skladno s Statutom stranke in programi vseh njenih organov in organizacijskih oblik ter za reden pretok informacij,
• odgovarja za pravočasno pripravo gradiv, ki jih obravnavajo organi stranke,
• skrbi za vodenje zapisnikov delovnih teles ali za te naloge predlaga drugo osebo, razen če na seji dotičnega organa ali delovnega telesa ne odločijo drugače,
• sprejema, odpošilja ali razporeja pošto in sprejema ter evidentira vloge, prispele na stranko
• skrbi za spletne objave in objave v medijih ter snemanje tiskovnih konferenc in javnih dogodkov,
• opozarja organe in organizacijske oblike stranke na morebitno njihovo odstopanje od določil Statuta stranke ali Programa stranke in po potrebi o tem obvesti Izvršni odbor stranke,
• odloča o uporabi finančnih sredstev v okviru razpoložljivih sredstev in namenov, določenih s finančnim načrtom Izvršnega odbora stranke in v skladu s pooblastili Izvršnega odbora stranke,
•  pripravlja predloge sistemizacije delovnih mest in zaposlovanja v stranki,
• odgovarja za vodenje Registra članov stranke,
• ureja premoženjskopravna razmerja stranke v primeru izbrisa stranke iz Registra političnih strank oziroma v primeru združitve, pripojitve ali razdružitve stranke na osnovi sklepov in navodil, ki jih sprejme Svet stranke.

PROGRAMSKI ODBOR STRANKE

37. člen
Programski odbor stranke obravnava posamezna vsebinska vprašanja, pripravlja ustrezne podlage in oblikuje stališča za odločanje v organih stranke in v poslanski skupini. Programski odbor stranke se sestaja po potrebi, morajo pa se sestati na predlog Sveta stranke ali Izvršnega odbora stranke.

Programski odbor ima predsednika in člane, ki jih imenuje in razrešuje Izvršni odbor stranke. V odsotnosti predsednika Programskega odbora skliče sejo namestnik predsednika, ki ga izvoli Programski odbor iz vrst članov programskega odbora.

Člani Programskega odbora stranke so lahko vsi člani stranke, ki za to izrazijo željo in jih vanj predlaga predsednik Programskega odbora.

Po funkciji so člani Programskega odbora stranke člani Vlade ter poslanci Državnega zbora oz. Evropskega parlamenta, in sicer glede na področje svojega dela v omenjenih političnih organih.

Člani Programskega odbora so lahko tudi osebe, ki niso člani stranke, če izpolnjujejo pogoje določene v Statutu stranke.

NADZORNI ODBOR STRANKE

38. člen
Nadzorni odbor stranke voli Zbor stranke. Nadzorni odbor stranke ima tri člane, ki izmed sebe izvolijo predsednika Nadzornega odbora stranke.

Člani Nadzornega odbora stranke so lahko prisotni pri delu vseh organov stranke, nimajo pa glasovalne pravice.

Seje Nadzornega odbora stranke sklicuje in vodi predsednik Nadzornega odbora stranke, ki ga iz svojih vrst izvoli Nadzorni odbor stranke. V Nadzornem odboru stranke morata biti zastopana oba spola.

Pred izvolitvijo predsednika Nadzornega odbora stranke skliče sejo Nadzornega odbora stranke Predsednik stranke.

Naloge Nadzornega odbora stranke:

• spremlja in nadzoruje delo organov stranke,
• opozarja in zahteva odpravo napak in nedoslednosti pri delu organov stranke glede na Program stranke, Statut stranke, pravilnike, poslovnike in druga pravila stranke,
• preverja skladnost vseh aktov stranke s Statutom stranke in sklepi višjih organov stranke in razveljavlja vsa s Statutom stranke neskladna določila in sklepe,
• odloča o pritožbah na sklepe nadzornih odborov Občinskih odborov stranke,
• nadzira finančno in materialno poslovanje stranke, opozarja na nepravilnosti in zahteva njihovo odpravo ter ugotavlja odgovornost,
• s svojimi sklepi seznanja člane in organe stranke, ki jih ti sklepi prizadevajo,
• o svojem delu na lastno pobudo poroča Zboru stranke, na zahtevo Sveta stranke ali Izvršnega odbora stranke pa tudi njima,
• odloča o pritožbah zoper sklep o zavrnitvi vpisa v Register članov stranke in izključitvi iz članstva;
• opravlja druge naloge, določene s Statutom stranke.

39. Člen
Če organ, na katerega je bila naslovljena zahteva Nadzornega odbora stranke za odpravo napak, nepravilnosti, neskladij ali nedoslednosti, te zahteve ne upošteva, o spornem vprašanju odloči Svet stranke, katerega sklep je obvezujoč in dokončen.

Članstvo v Nadzornem odboru stranke je nezdružljivo z opravljanjem katere koli druge izvoljene funkcije v stranki na državni ravni,  razen s članstvom v Zboru stranke.

Član Nadzornega odbora ne more soodločati o zadevi, v katero je vpleten.

Nadzorni odbor stranke odloča na svojo pobudo, na pobudo članov stranke in na pobudo organov stranke.

Svet stranke lahko izvoli nadomestnega člana Nadzornega odbora stranke v primeru prenehanja članstva v stranki,  odstopa na Zboru stranke izvoljenega člana, ali če se član Nadzornega odbora stranke najmanj dvakrat zaporedoma neopravičeno ne udeleži seje Nadzornega odbora stranke.

40. člen
Nadzorni odbor stranke se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno.

Seje Nadzornega odbora stranke sklicuje in vodi predsednik Nadzornega odbora stranke.

Sejo Nadzornega odbora stranke lahko s pisno izjavo in predlaganim dnevnim redom zahtevata tudi člana Nadzornega odbora.

V tem primeru mora predsednik Nadzornega odbora stranke sejo Nadzornega odbora sklicati najkasneje v 30-ih dneh od prejema pisne izjave.

POSEBNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI

41. člen
Člani, izvoljeni na listi stranke v predstavniška telesa na ravni države, pokrajin ali lokalnih skupnosti, ustanovijo strankine skupine (poslanska skupina, svetniška skupina ipd.).

Člani strankarske skupine delujejo v skladu z Ustavo RS in zakoni ter so za svoje delo odgovorni volivkam in volivcem. Pri svojem delu upoštevajo Statut stranke, Program stranke in stališča stranke.

42. člen
Stranka je ob soglasju Izvršnega odbora stranke organizirana tudi na lokalni ravni.

Izvršni organ stranke na lokalni ravni je Občinski odbor stranke, ki ga izvolijo člani stranke na območju posamezne občine na svojem zboru. Občinski odbor stranke vodi in zastopa njegov predsednik, ki ga izvoli zbor članov stranke na območju posamezne občine.

Občinski odbor stranke usklajuje in povezuje politične aktivnosti članov stranke v posamezni občini in s soglasjem Izvršnega odbora stranke določa kandidate za volitve v predstavniške organe lokalne skupnosti. Po potrebi lahko skliče tudi zbor članov za območje občine.

43. člen
Pokrajinsko enoto stranke vodi Pokrajinski odbor stranke, ki ga sestavlja po en predstavnik vsake Okrajne enote stranke na njenem območju. Člani Pokrajinskega odbora stranke  izmed sebe ob soglasju Izvršnega odbora stranke izvolijo predsednika pokrajinske enote stranke.

Način volitev predstavnikov pokrajinskih odborov določi Izvršni odbor stranke.

44. člen
Glede pristojnosti, odgovornosti, nalog, trajanja mandata in delovanja organov stranke na lokalni in pokrajinski ravni se smiselno uporabljajo določbe Statuta stranke o nazivih, pristojnostih, delovanju, nalogah, trajanju mandata in odgovornosti organov stranke na državni ravni.

45. člen
Sklep o ustanovitvi Občinskega odbora stranke sprejme Izvršni odbor stranke na lastno pobudo ali na pobudo najmanj treh (3) članov s stalnim prebivališčem v posamezni občini.

Pokrajinske in Okrajne enote stranke se organizirajo in pričnejo z delom, ko so za to izpolnjeni pogoji. Sklep o začetku delovanja posamezne enote sprejme Izvršni odbor stranke, ko ugotovi, da so za to izpolnjeni pogoji.

Predsednik stranke lahko razpusti predsedstvo oz. organe posamezne enote, če so neaktivni, če delujejo v nasprotju s Statutom stranke ali Programom stranke in povzročajo stranki politično ali materialno škodo.

46. člen
Izvršni odbor stranke lahko oblikuje posamezne organizacije, ki predstavljajo določeno kategorijo članov (ženska zveza, upokojenska zveza, podmladek stranke ipd.).

47. člen
Izvršni odbor stranke lahko ustanovi različne komisije, ki obravnavajo posamezna vsebinska in strokovna vprašanja, pripravljajo ustrezne podlage in stališča za odločanje v organih stranke.

IV. JAVNOST DELA STRANKE

48. člen
Delo stranke je javno.

Organi stranke, razen Zbora stranke, lahko notranje strankine zadeve in določena druga vprašanja obravnavajo in o njih odločajo brez prisotnosti javnosti, če o tem sprejmejo poseben sklep.

49. člen
Organi stranke obveščajo javnost o delu, odločitvah in stališčih stranke prek svoje uradne spletne strani, javnih sej, tiskovnih konferenc, obvestil, javnih glasil, izjav za javnost ipd.

V. DOLOČANJE KANDIDATOV ZA VOLITVE

50. člen
Kandidate za volitve v Državni zbor in za Predsednika republike lahko predlaga vsak član stranke. Kandidatura se v pisni obliki pošlje na sedež stranke.

Kandidate za organe na lokalni ravni, kot sta občinski svet in župan, lahko predlaga vsak član stranke s stalnim prebivališčem v posamezni občini.

51. člen
Kandidacijski organi stranke so pri kandidiranju dolžni upoštevati ustrezno zastopanost po spolu in morebitnih drugih kriterijih.

Na listah kandidatov za volitve v Državni zbor, v organe lokalnih skupnosti in v druge kolegijske organe, ki imajo več kot tri (3) člane, mora biti najmanj 35 % kandidatov posameznega spola. Če so kandidati trije (3), mora biti vsaj en od kandidatov posameznega spola.

52. člen
Listo kandidatov za Državni zbor določi Izvršni odbor stranke.

Vsak kandidat mora predhodno podpisati izjavo, da sprejema kandidaturo, in izjavo o izpolnjevanju obveznosti do stranke.

53. člen
Lista kandidatov je lahko odprta, če je več kandidatov kot volilnih okrajev, ali pa je zaprta.

O predloženi listi kandidatov glasujejo člani Izvršnega odbora stranke. Glasovanje je tajno.

Če je na listi več kandidatov, so izvoljeni tisti, ki so dobili največ glasov prisotnih članov Izvršnega odbora stranke. Če je na listi toliko kandidatov, kot je volilnih okrajev, so izvoljeni tisti, ki so dobili večino glasov navzočih članov.

Če je na listi manj kandidatov, kot je volilnih okrajev, so izvoljeni tisti, ki so dobili večino glasov prisotnih članov. V tem primeru lahko Izvršni odbor stranke določi kandidate, ki bodo kandidirali v dveh volilnih okrajih.

54. člen
Listo kandidatov za volitve v organe lokalne skupnosti ob soglasju Izvršnega odbora stranke določi Občinski odbor stranke.

Če stranka v občini nima Občinskega odbora, določi liste kandidatov za volitve v organe občine ali druge lokalne skupnosti ob soglasju Izvršnega odbora stranke zbor članov stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej občini (kandidacijski zbor). Za delo kandidacijskega zbora se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.

Glede sklepčnosti kandidacijskega zbora se uporablja določba 22. člena Statuta stranke.

VI. FINANCIRANJE  STRANKE

55. člen
Pri financiranju stranke se neposredno uporabljajo določbe zakona o političnih strankah.

Stranka si zagotavlja finančna sredstva za delovanje iz:

• članarine in prispevkov članov;
• daril, donacij in drugih prispevkov zasebnikov, pravnih in fizičnih oseb;
• prihodkov iz premoženja stranke;
• iz proračuna države in občin,
• dobička iz dohodka podjetij, katerih lastnica je stranka.

Stranka lahko ustanovi podjetje, ki opravlja samo kulturno ali založniško dejavnost.

56. člen
Letno članarino za člane, ki velja za naslednje leto, določa Svet stranke na svoji zadnji seji v decembru in določi njeno uporabo. Dijaki, študenti, starši oz. skrbniki s tremi ali več otroki, brezposelni so lahko oproščeni plačevanja članarine, kar odloči Svet stranke.

Članarino je potrebno plačati najkasneje do konca marca za tekoče leto oziroma ob vpisu v članstvo.

57. člen
Finančno poslovanje stranke na vseh ravneh ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Svet stranke in mora biti v skladu z Zakonom o financiranju političnih strank v Sloveniji. Pravilnik določa zlasti način financiranja vseh organov stranke in odgovornost vseh, ki razpolagajo s sredstvi na vseh ravneh, način uporabe sredstev in finančni nadzor.

Finančno poslovanje se vodi na podlagi enotnega transakcijskega računa s podračuni posameznih Odborov stranke, razen če je s Statutom stranke določeno drugače.

Za gospodarjenje s premoženjem stranke na državni ravni skrbi Generalni sekretar stranke.

Pokrajinski, Okrajni in Občinski odbori stranke samostojno gospodarijo s svojimi sredstvi, o čemer dvakrat leto obveščajo Nadzorni odbor stranke.

58. člen
Materialno in finančno poslovanje se vodi v skladu s predpisi in letnim finančnim načrtom stranke. Zagotovljena mora biti možnost vpogleda in preglednost za državne in strankine nadzorne organe.

Za pravilnost materialnega in finančnega poslovanja stranke odgovarja na državni ravni Generalni sekretar stranke, pri Pokrajinskih, Okrajnih in Občinskih odborih pa njihovi predsedniki.

Delo v organih stranke je častno. Le v primeru, da obseg dela posameznih organov ali nosilcev individualne funkcije zahteva zahtevnejšo strokovno in redno časovno obremenitev, se takšno delo posebej nagradi, o čemer odloča Izvršni odbor stranke.

Za izvrševanje tehničnih, finančnih in administrativnih nalog ima stranka lahko stalne in pogodbene delavce. O tem odloča Izvršni odbor stranke v skladu s pravilnikom o sistematizaciji delovnih mest.

VII. IZDAJATELJSKA IN USTANOVITELJSKA DEJAVNOST

59. člen
Stranka izdaja redne in izredne publikacije, knjige, propagandno gradivo in podobno skladno s Programom stranke.

Stranka je lahko ustanovitelj podjetja, ki opravlja kulturno ali založniško dejavnost.

O ustanovitvi podjetja iz prejšnjega odstavka odloča Izvršni odbor stranke.

VIII. PRIZNANJA IN ODLIČJA

60. člen
Stranka podeljuje svojim zaslužnim članom in drugim zaslužnim osebam odličja, priznanja in častne funkcije.

Vrsto, način in kriterije za podeljevanje odličij, priznanj in častnih funkcij določi s posebnim pravilnikom Svet stranke.

IX. SPREMEMBA STATUTA STRANKE

61. člen
Pisno pobudo za spremembe in dopolnitve Statuta stranke lahko poda vsak član. Pobuda se pošlje Generalnemu sekretarju stranke, ki jo posreduje Izvršnemu odboru stranke.

Predlog sprememb in dopolnitev Statuta stranke pripravi Svet stranke na podlagi predhodne najmanj enomesečne javne razprave.

Spremembe in dopolnitev Statuta stranke sprejme Zbor stranke z dvotretjinsko večino prisotnih predstavnikov.

62. člen
Svet stranke spremeni, dopolni ali razveljavi posamezne določbe, ki bi bile v nasprotju z veljavnim pravnim redom.

Svet stranke lahko spremeni ime stranke.

Svet stranke lahko spremeni določbe, ki določajo obliko in vsebino znaka, žiga in zastave stranke (3. člen).

Vse spremembe iz prejšnjih odstavkov se potrdijo na naslednjem zasedanju Zbora stranke.

X. ZDRUŽITEV, PRIPOJITEV, RAZDELITEV, PRENEHANJE

63. člen
Sklep o začetku postopka za združitev, pripojitev, razdelitev ali prenehanju stranke sprejme svet stranke na predlog Izvršnega odbora stranke, ki istočasno sprejme tudi navodilo postopka za združitev, pripojitev, razdružitev ali prenehanje stranke.

Svet stranke pripravi končni predlog za Zbor stranke.

Zbor stranke odloči o predlogu z dvotretjinsko večino prisotnih predstavnikov.

64. člen
V primeru prenehanja delovanja stranke, premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči zbor stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

65. člen
Svet stranke lahko posamezna določila Statuta stranke dopolni, spremeni ali uskladi s priporočilom oziroma z zahtevki pristojnega registrskega organa.

66. člen
V vseh primerih, ki niso izrecno navedeni v Statutu stranke, se po načelu analogije smiselno uporabljajo določbe Statuta stranke.

67.  člen
Do oblikovanja in začetka delovanja Pokrajinskih enot stranke vse člane v Svetu stranke imenuje Izvršni odbor stranke.

Izvršni odbor stranke najprej imenuje predsednika Sveta stranke in sedem (7) članov Sveta stranke, nato pa še preostalih osem (8) članov Sveta stranke kot predstavnike Pokrajinskih enot stranke.

Mandat članov Sveta stranke, ki jih je Izvršni odbor stranke imenoval kot predstavnike Pokrajinskih enot stranke, traja le do formiranja in začetka delovanja Pokrajinskih enot stranke. Takoj po začetku delovanja Pokrajinskih enot stranke, ti izvolijo svoje predsednike, ki z izvolitvijo nastopijo tudi mandat članov Sveta stranke.

Vse spremembe Statuta stranke se praviloma potrdi na naslednjem zasedanju Zbora stranke z dvotretjinsko večino prisotnih. Zbor stranke lahko z dvotretjinsko večino prisotnih določi drugače.

68. člen
Statut stranke začne veljati takoj, ko ga sprejme Zbor stranke.

S  sprejemom novega Statuta stranke preneha veljati predhodni Statut stranke in tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu z novim Statutom stranke.

Dr. Jurij Kočar, Predsednik stranke